x

75% of people globally want unbiased news (Pew Research) but are concerned they're not getting that.

Get balanced coverage with Symby. See how stories are covered across diverse outlets and spot when one side covers a story the other skips.

PODCAST

Radiovedni

RTVSLO – Val 202

Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si

kids & family education for kids

All Episodes

8:51

Kako deluje toplotna črpalka?

Radiovedni ·

2025/04/11

Vedno več je domov in poslopij nasploh, kjer v hladnem delu leta za ogrevanje ne potrebujejo lesa, kurilnega olja, plina in podobnih goriv, temveč je dovolj že pritisk na gumb in prostori so čudežno topli. Pravzaprav vse poteka avtomatsko in skoraj povsem mimo nas. Radiovedni tokrat odgovarjamo na vprašanje, kako deluje toplotna črpalka in kako ji uspe, da lahko enkrat prostor ogreva, drugič pa hladi. Gostja: asist. dr. Nada Petelin, Fakulteta za strojništvo v Ljubljani

sl

8:01

Kis in soda: zaveznika pri čiščenju, a ne v tandemu

Radiovedni ·

2025/04/05

Kis in soda bikarbona sta lahko odlična pomočnika pri čiščenju, kot par pa se ne obneseta najbolje. Zakaj ne in pri čem se obnese prvi in za kaj je priročna druga?Gost: prof. dr. Anton Meden, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani

sl

6:10

Bi bili smučarski skoki bolj nevarni, če bi...

Radiovedni ·

2025/03/29

Smučarski skoki imajo bogato zgodovino, v kateri so se tudi dresi razvijali tako na področju materialov kot oblikovanja, da bi tekmovalcem omogočili boljše rezultate in večjo varnost. Pred tedni je zelo odmeval škandal v zvezi z norveško ekipo, ki je skušala drese prikrojiti zavoljo boljših rezultatov, takšne manipulacije pa posledično sprožajo vse strožja pravila glede oblačenja smučarskih skakalcev in skakalk. Kaj pa če bi bili dresi povsem oprijeti? Koliko krajši bi bili poleti in skoki? Bi bili

sl

7:12

Skrivnostno sporočilo na zarošenem steklu

Radiovedni ·

2025/03/22

Ta teden rešujemo zagonetko skrivnostnega sporočila na zarošenem steklu. Če ste kdaj s prstom kaj narisali ali napisali na zarošeno steklo, verjetno veste, o čem govorimo. Ko se rosa na steklu posuši, risba ali zapis brez sledu izgineta. A ko se površina spet zarosi, je vaša "umetnina" spet tam. Zakaj? Pojasnil nam bo Krištof Kranjc z ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.

sl

8:14

Kateri nevidni stanovalci živijo v vaši kuhinjski...

Radiovedni ·

2025/03/15

Radiovedni se tokrat odpravljajo v kuhinjo. Svojo raziskovalno lupo usmerjajo v predmet, ki ga v večini gospodinjstev uporabljamo vsak dan. Ste se kdaj vprašali, kateri nevidni stanovalci živijo v vaših kuhinjskih gobicah za čiščenje posode?

sl

8:26

So sobne rastline za kaj koristne ali so samo okras?

Radiovedni ·

2025/03/08

Ste danes doma, v šoli ali na delu že zalili rastline? V radiovedni nabiralnik smo namreč prejeli vprašanje, ali so rastline v sobnih prostorih sploh za kaj koristne ali so tu samo za okras. Odgovor smo s pomočjo prof. dr. Maruše Pompe Novak tokrat iskali na Nacionalnem inštitutu za biologijo na obrobju Ljubljane, ki je en sam velikanski laboratorij za preučevanje rastlin.

sl

6:59

Zakaj olja ne smemo zlivati v odtok?

Radiovedni ·

2025/03/01

Naša Radiovedna sekcija je marec posvetila domači znanosti, prvo epizodo pa zamaskirala še v utrip pusta. Kaj pustovanje povezuje s kapniki v kanalizacijskih ceveh? Do odgovora se bo skupaj z vami dokopal Nik Škrlec, ki ima očitno poleg plavalnih rad tudi kanalizacijske bazene.

sl

7:03

Paracetamol ni hec!

Radiovedni ·

2025/02/22

V tokratnih Radiovednih raziskujemo, kako se eno izmed najpogosteje uporabljenih zdravil, paracetamol, vede v našem telesu? In zakaj so spletni izzivi mladostnikov na TikToku, kdo si upa pojesti več lekadolov ali aspirinov, zelo nevarni? Odgovore nam je pomagal poiskati magister in mladi raziskovalec Edvin Purič s Fakultete za farmacijo, Univerze v Ljubljani.

sl

8:18

Radiovedna tura: Kako nastanejo naše oddaje?

Radiovedni ·

2025/02/15

Danes v Radiovedni epizodi ne odgovarjamo na klasično znanstveno vprašanje, tudi strokovnjaki v njej ne bodo nastopali. V naslednjih minutah vas bomo zvočno popeljali po naši 6-nadstropni radijski stavbi, kjer imamo svoje studie, pisarne in oddajnike, prek katerih radiovedne epizode pridejo do vas ... v vaše dnevne sobe, pa v vaše avtomobile in slušalke. Radiovedni vas torej vabijo na radijsko turo.

sl

6:40

Kako je nastal prvi človek?

Radiovedni ·

2025/02/08

V tokratnih Radiovednih se lotevamo vprašanja, ki buri človeštvo že od pamtiveka: Kako je nastal prvi človek, kdo je bil to, kako se je lahko rodil, če pa pred tem še ni bilo ljudi? To je zanimalo našega poslušalca Marka in njegovega brata Maja, ki sta nam s tem postavila odlično izhodišče, da odpotujemo tisočletja in celo milijone let v preteklost. Z nami bosta dve predstavnici mislečega človeka: Maja Ratej in profesorica antropologije Petra Golja.

sl

6:49

Kakšni so vplivi radioaktivnega sevanja na telo?

Radiovedni ·

2025/02/01

Kaj se zgodi, ko se vklopi rentgenski aparat? Kako deluje radiološka zaščita in kakšne so dejanske nevarnosti sevanja za naše telo? V tokratni oddaji so Radiovedni obiskali radiološki oddelek ljubljanske bolnišnice in o vplivih sevanja govorili z radiološkim inženirjem Alešem Kaučičem.

sl

5:53

Zakaj niso vsi meseci enako dolgi?

Radiovedni ·

2025/01/25

V zadnjih januarskih Radiovednih odgovarjamo na vprašanje, zakaj imajo meseci različno število dni. Še posebej odstopa ravno tisti, ki je tako rekoč pred vrati - februar. Vprašanje sta nam poslala Rok in Arne. Z odgovorom nam je na pomoč priskočila jezikoslovka, filologinja in prevajalka Nada Marija Grošelj.

sl

5:37

Zakaj je nevarno, če se nam razlije živo srebro iz...

Radiovedni ·

2025/01/18

Kupiti se ga sicer ne da več, a se morda kakšen še najde tudi pri vas doma. Termometer za merjenje telesne temperature z živim srebrom. Že pred časom smo v naš elektronski poštni predal prejeli vprašanje, zakaj je za človeka nevarno, če se nam takšen termometer razbije. Odgovor smo poiskali pri dr. Mileni Horvat z Odseka za znanosti o okolju Instituta Jožef Stefan.

sl

4:56

Ali nas res manj boli, če popihamo tam, kjer smo se...

Radiovedni ·

2025/01/11

Tokratni Radiovedni s pomočjo nevrologa dr. Roka Berlota odgovarjajo na vprašanje, ali nas, če popihamo tam, kjer smo se udarili, res manj boli.

sl

8:05

Uporabljajo potapljači enake jeklenke kot astronavti?

Radiovedni ·

2025/01/04

Ste danes zjutraj že globoko in zavestno vdihnili? Globok vdih je lahko več kot odlična popotnica za nov dan; kaj dan – celo leto! Zato tudi Radiovedni začenjajo novo leto z dobrim vdihom. Toda ali ste vedeli, da okolje, kjer smo, vpliva na to, kako dihamo? Čisto drugače je, če smo v hribih ali pa pri morski gladini … ali pa, še huje, pri morskem dnu ali pa v vesolju. No, prav tja gremo.Pri razlagi nam pomagadoc. dr. Krištof Kranjc s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v

sl

5:43

Zakaj so štiriperesne deteljice tako redke?

Radiovedni ·

2024/12/28

Prvi listič predstavlja zvestobo, drugi upanje, tretji ljubezen, četrti pa...srečo. Zato ni čudno, da je štiriperesna deteljica že dolga leta simbol sreče. Po pregledu skoraj 6 milijonov deteljic so švicarski znanstveniki ugotovili, da ima vsaka pettisoča deteljica 4 lističe. Hkrati so dokazali, da v naravi najdemo tudi 5-peresne deteljice s pogostostjo 1 na 25.000 ali 6-peresne deteljice s pogostostjo ena na 313.000 rastlin.Odgovor nam je tokrat pomagala poiskati profesorica za fiziologijo

sl

5:29

Zakaj rečemo, da nam gre nekdo na jetra?

Radiovedni ·

2024/12/21

Vam gre kdaj kdo pošteno na jetra? Najbrž ga ni, ki ne bi zdajle pokimal … Ampak zakaj je frazem, ki sporoča, da nas nekaj draži in nam povzroča nejevoljo, povezan s tem telesnim organom?

sl

5:35

Ali lahko Luna trči v Zemljo?

Radiovedni ·

2024/12/14

Kako gravitacija deluje kot "nevidna vrvica", zakaj se Luna vsako leto oddalji za nekaj centimetrov, in zakaj se nam včasih zdi, da je na nebu večja in bližja?Na vse to v tokratni epizodi odgovori dr. Jurij Bajc s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.Vas zanima še kaj o naši Luni? Tukaj so še nekatere druge epizode: Kako to, da lahko Luno vidimo tudi podnevi? Zakaj je barva Lune včasih tako različna? Zakaj je mesecnad obzorjem videti navidezno večji?

sl

5:12

Zakaj so v ementalerju luknje*?

Radiovedni ·

2024/12/07

*Ste vedeli, da ementaler v resnici sploh nima lukenj, ampak očesa? Zakaj očesa in kako nastanejo, pojasnjuje strokovnjakinja za mlekarsko teorijo Andreja Čanžek Majhenič.

sl

6:30

Bela omela - kakšno čudo pa je to?

Radiovedni ·

2024/11/29

Slovenska mesta se te dni odevajo v praznične luči, ponekod pod tem svetlečim se kičem pa lahko še vedno opazimo tradicionalno belo omelo, ki jo dajemo nad vrata. Običaj namreč pravi, da če se pod njo srečamo, se naj bi poljubili, kar prinaša srečo in mir. Ob tem smo v nabiralnik Radiovednih dobili vprašanje, kako bela omela sploh zraste in ostane zelena tudi takrat, ko pokrajino na debelo pokrije sneg.

sl

186 results

Similar Podcasts

Tale Teller Kids™

Sarnia de la Mare

米克馬故事坊

咪萊

Imagination Station

Imagination Station

Die Pferde sind nicht das Problem - und du bist nicht zu blöd. Der Aha-Podcast für Pferdemenschen

Silke Jahn & Maren Diehl

Hanna fragt Papa - Der Podcast für neugierige Kinder und Eltern

Hanna und Thomas Schamberger