x

75% of people globally want unbiased news (Pew Research) but are concerned they're not getting that.

Get balanced coverage with Symby. See how stories are covered across diverse outlets and spot when one side covers a story the other skips.

PODCAST

Frekvenca X

RTVSLO – Val 202

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

science natural sciences

All Episodes

30:11

Konec sveta: Kaj bi se zgodilo, če bi ljudje izginili

Frekvenca X ·

2024/12/26

Kako sploh razmišljati o koncu sveta? Ali to pomeni konec civilizacije ali konec planeta? Bo to velik bum in potem nič več? Ali se bomo počasi, brez možnosti ročne zavore, kotalili proti prepadu? Človeška domišljija je v knjigah, filmih, radijskih igrah in vseh drugih možnih oblikah pričarala že toliko različnih koncev sveta, da je seznam skoraj neskončen. A vseeno - nekateri scenariji so precej bolj verjetni od drugih. To področje proučuje znanost o katastrofičnih tveganjih, ki ob ugotavljanju

sl

26:00

Slovenci kot prvi na svetu potrdili, da so za težje...

Frekvenca X ·

2024/12/12

Skoraj vsakogar, ki živi v Sloveniji, v življenju vsaj enkrat piči osa ali čebela, manjši odstotek ljudi pa lahko ob tem doživi hudo alergijsko reakcijo ali celo umre. Slovenski raziskovalci so prvi na svetu potrdili povezavo med genetskim ozadjem in hudimi alergijskimi reakcijami na pik ose ali čebele, zdaj pa podobno raziskujejo tudi za zdravila in hrano. Za Frekvenco X smo jih obiskali v njihovem laboratoriju na Kliniki Golnik.Gostje:doc. dr. Peter Kopač, dr. med., specialist interne medicine

sl

27:09

Slovo ledenikov: Kako bodo videti Alpe brez belega...

Frekvenca X ·

2024/12/05

Visoko v Alpah se dogaja nekaj, kar je še nedolgo nazaj veljalo za nepredstavljivo. Ledeniki, stoletja stabilni in mogočni, se talijo s hitrostjo, ki presega vse, kar smo videli doslej. Po ocenah znanstvenikov naj bi do konca stoletja izginilo več kot 90 % alpskih ledenikov – samo letos so švicarski izgubili kar 2,5 % svoje prostornine. Pred stoletjem je bilo na območju Švice še 4.000 ledenikov, danes jih ostaja le še četrtina. Slovenija premore dva mikro ledenika, Triglavskega in ledenik pod

sl

35:01

Na kraju "zločina" forenzične znanosti

Frekvenca X ·

2024/11/28

Tokrat v Frekvenci X sledimo Locardovemu načelu, da vsak stik povzroči sled, ki jo je možno najti. Ne preiskujemo sicer kraja zločina, ampak "sledi", ki jih za seboj pušča forenzična znanost. Namesto tega, kdo je morilec, pa iščemo odgovor na vprašanje, kaj vse zmore forenzika in kako se resničnost razlikuje od filmov in televizijskih serij.Sogovorniki:Andrej Gerjevič,vodja Oddelka za kakovost in razvoj Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL); Nina Degenek, forenzična izvedenka Oddelka za

sl

36:56

Za starševstvo se odločamo vse pozneje, a biološka...

Frekvenca X ·

2024/11/21

Tudi v Sloveniji se za otroke odločamo čedalje pozneje, pozno starševstvo ni več redkost, ampak vse pogostejša odločitev parov. Toda ključno vprašanje je, ali pri tem sodeluje tudi biologija. V aktualni Frekvenci X se sprašujemo, kakšno besedo ima pri poznem starševstvu genetika in kako je pri nas z zamrzovanjem jajčec, ki postaja v nekaterih zahodnih državah vse pogostejša praksa.Sogovornice:Tina Žnidaršič, oddelek za demografske statistike in življenjsko raven, Statistični urad dr. Luca

sl

31:18

Podzemni laboratoriji: Kot da bi odprli vrata v...

Frekvenca X ·

2024/11/14

Spoznamo znanstvenike, ki delajo v laboratorijih pod zemljo. Potujemo še na južni tečaj, pa v globokomorske nižine Sredozemskega morja. Pot nadaljujemo v nekdanjem železniškem predoru Somport v Pirenejih, kjer je danes podzemni laboratorij, za konec pa obiščemo še trenutno največjega na svetu, podzemni laboratorij Gran Sasso v Italiji. Ampak zakaj sploh raziskovati iz globin Zemlje? Kaj so prednosti izoliranega okolja, ki ga obdaja neskončna odeja ledu, vode ali kamnin? Sogovorniki:dr. Carlos

sl

25:32

Vojne 20.24: Ko ubijajo algoritmi

Frekvenca X ·

2024/11/07

Na rehabilitaciji v Sloveniji sta mladostnika iz Gaze, ki sta bila huda poškodovana ob napadih z brezpilotniki. Moderno vojskovanje, ki ga poganjata umetna inteligenca in avtonomno orožje, je dodatno kruto, hkrati pa se ob nejasni regulaciji odpirajo nove moralne, etične in pravne dileme. Kaj še lahko prinese razvoj tehnologije na svetovnih bojiščih? Pod drobnogled smo vzeli tudi primere, ko metapodatkovna analiza ni zanesljiva pri izbiranju tarč in kako tehnologije postanejo izgovor pri prevzemanju

sl

36:23

Vojne 20.24: Droni na bojiščih

Frekvenca X ·

2024/10/24

Moderno bojevanje se je ob aktualnih vojnah močno spremenilo, hkrati pa se ob nejasni regulaciji odpirajo dodatne moralne, etične in pravne dileme. Kaj še lahko prinese razvoj tehnologije, kako je z avtonomnim orožjem? Pod drobnogled najprej jemljemo brezpilotne letalnike oziroma drone, ki zelo spreminjajo razmere in taktike na bojiščih. Sogovorniki:dr. Ulrike Franke, Evropski svet za zunanje odnose; dr. Uroš Svete, direktor Urada vlade za informacijsko varnost; Marko Peljhan,

sl

24:58

Jedrska elektrarna v Krškem: V zakulisju tega...

Frekvenca X ·

2024/10/17

V tednih, ko se približujemo referendumu o novem bloku jedrske elektrarne, se v Frekvenci X sprašujemo, kako deluje jedrska elektrarna, kako s cepitvijo atomov nastaja električna energija. Obiskali smo jedrsko elektrarno v Krškem, pri tem spremljali delo v nadzorni sobi, poizvedovali, kako skladiščijo visokoradioaktivne odpadke, in preverili, kako dobro je elektrarna pripravljena na morebitne hude naravne in druge nesreče.Sogovorniki:Andrej Kavčič, vodja za nuklearno gorivo in sredico, NEK Peter

sl

29:28

Nobelove 2024: O genih, proteinih in umetni inteligenci

Frekvenca X ·

2024/10/10

Razvoj umetnih nevronskih mrež, kar je strojno učenje pripeljalo do neslutenih razsežnosti, molekule, ki imajo posebno vlogo pri uravnavanju delovanja genov in dosežki na področju raziskovanja proteinov. Znanstveniki v ozadju teh odkritij so letošnji prejemniki Nobelovih nagrad in v ospredje jih postavljamo tudi v tokratni Frekvenci X. Čemu so s svojimi odkritji tlakovali pot, kako so vplivali na razvoj znanosti in kakšna je njihova raziskovalna pot.

sl

27:55

Znanost na oder: Kako jo komunicirajo najboljši?

Frekvenca X ·

2024/10/03

V današnji oddaji odkrivamo, kako lahko znanost postane zanimiva in dostopna vsakomur. Prvi gost je Petr Brož, češki planetarni znanstvenik in uspešen pisatelj, ki s svojo sproščeno komunikacijo premošča prepad med zapletenimi pojavi in javnostjo. Pogovarjali smo se še s Sašo Cecijem, hrvaškim fizikom in priljubljenim komunikatorjem znanosti, ki dokazuje, da lahko znanost ob glasbi in kozarčku najljubše pijače navduši še takšnega nepoznavalca. Ob koncu pa še v svet znanstvenega gledališča iz Bonna,

sl

17:58

Xkurzija: Zakaj Noetova barka ne bi delovala?

Frekvenca X ·

2024/09/26

Je biblična zgodba o Noetovi barki znanstveno sploh mogoča? Zakaj vrsti grozi izumrtje, če se ohrani le nekaj njenih predstavnikov? V zadnji epizodi Xkurzije na Valu 202 se podajamo v svet molekularne ekologije z raziskovalci Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, ki skušajo s pomočjo genetike razumeti, kako hitre spremembe v okolju vplivajo na ogroženost posameznih vrst živih bitij. Pri tem stavijo tudi na pomoč javnosti in

sl

19:32

Xkurzija: Laboratorij dediščinske znanosti

Frekvenca X ·

2024/09/19

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.V predzadnjem delu Xkurzije še ne diši po jeseni, ampak po borovcih, travi, prsti, konjskem znoju, smodniku, kisu in dimu. Smo namreč na obisku v laboratoriju, v katerem ves čas brni, kjer v hladilniku najdemo kupe papirja, poleg hladilnika pa škatlo, polno starih plastičnih igrač. Po njem nas vodijo

sl

19:13

Xkurzija: Geografsko kolesarjenje po Ljubljani

Frekvenca X ·

2024/09/12

Xkurzija gre tokrat v laboratorij na prostem. Za geografe je namreč laboratorij kar cel svet in Jan Grilc se je z dr. Blažem Repetom odpravil na geografski izlet po Ljubljani. Opremo sta naložila kar na kolo in preučevala sestavo kamnin, vzorčila prst in odkrivala invazivne rastline. Kaj vse skrivajo ljubljanska tla? Kako je človek vplival na podobo naravnega parka in kako upravljati s tlemi v gosto poseljenem mestu?

sl

17:32

Xkurzija: Med mineralnimi vrelci in mofetami po...

Frekvenca X ·

2024/09/05

Kaj skupnega imajo brbotanje, vonj po žveplu in železu ter zvok tekoče vode? V Xkurziji potujemo severovzhodno, natančneje med mineralne vrelce in mofete, posebne strukture naravnega izvira čistega in hladnega ogljikovega dioksida. V Ščavniški dolini v bližini Gornje Radgone obiščemo Ivanjševsko, Lokavško in Poličko slatino, s sabo vzamemo veliko glasnih in malo tišjih pripomočkov, ne pozabimo niti na milne mehurčke, ki nam pomagajo pri posebnem preizkusu. Vodička po mineralnih vrelcih in

sl

15:39

Xkurzija: Meritve mišic in možganov v različnih okoljih

Frekvenca X ·

2024/08/29

Dobrodošli globoko v notranjosti človeškega telesa. V Xkurziji se namreč odpravljamo vse do naših mišic, kjer opazujemo njihovo električno aktivnost, natančneje aktivnost 639 skeletnih mišic, ekskluzivno pa prisluhnemo tudi zvoku ob njihovem krčenju. V laboratoriju za sistemsko programsko opremona Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, ki velja za enega vodilnih v svetu na tem področju, nas je pozdravil dr. Aleš Holobar, s sodelavcema Matejem

sl

15:00

Xkurzija: Čmrlji so pri opraševanju cvetov do...

Frekvenca X ·

2024/08/22

Kolikokrat ste za koga, ki je delaven, slišali reči: “Priden je kot čebela.”, nikoli pa niste slišali: “Marljiv kot čmrlj.” To je morda zato, ker v ljudskem izročilu velja, da so čmrlji leni in počasni, čebele pa hitre in delavne. A kot spoznamo na tokratni četrtkovi Xkurziji, so čmrlji nenadomestljivi in še kako pomembni opraševalci. Ali ste vedeli, da so čmrlji veliko hitrejši in spretnejši kot medonosna čebela? Da so sposobni opraševati tudi v vetru, dežju in mrazu in da je danes evropska

sl

16:48

Xkurzija: Na lovu za netopirji v turjaških cerkvah

Frekvenca X ·

2024/08/15

Obiskali smo stalne prebivalce številnih cerkva po državi – netopirje. V zadnjih 20 letih so biologi pregledali več kot 1700 stavb kulturne dediščine in netopirje našli v štirih petinah vseh stavb, najpogosteje prav v cerkvah.In v dve izmed njih smo se za poletno edicijo oddaje pred kratkim odpravili z netopiroslovcem Primožem Presetnikom iz Centra za kartografijo flore in favne.

sl

31:40

Kaj o fenomenu slovenskega športa pravijo številke?

Frekvenca X ·

2024/07/25

Je slovenski šport v primeri s športom drugih olimpijskih narodov res nekaj izjemnega? Kaj o tem pravijo številke? V Frekvenci X se nam bo pridružil Slavko Jerič, ki že vrsto let kot športni statistik spremlja številke v športu, nedavno pa je izdal tudi knjigo Statistika za začetnike, ob pomoči katere se lahko čisto vsi prelevimo v (športne) statistike. V pogovoru z njim bomo osvetlili, kaj je prav, kaj narobe glede najpogostejših primerjav držav na olimpijskih igrah, kaj vpliva na primat nekaterih

sl

24:54

Znanstveno leto na Valu, 4. del: Človeška napaka,...

Frekvenca X ·

2024/07/18

Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X raziskovali tudi sindrom prevaranta, človeško napako in učinkoviti altruizem.Zapiski:Človeška napaka Sindrom prevaranta kot konstrukt sodobne družbe Učinkoviti altruizem med racionalnostjo in čustvi Serija: Znanstveno leto na Valu, 1. del Znanstveno leto na Valu, 2. del Znanstveno leto na Valu, 3. del

sl

201 results

Similar Podcasts

Classic Radio Science Fiction

solgoodmedia.com

Mission to Mars

Inception Point Ai

The 365 Days of Astronomy

365DaysOfAstronomy.org

Creek Devil

william Jevning

UFO Chronicles Podcast

Nik Hunter