x

75% of people globally want unbiased news (Pew Research) but are concerned they're not getting that.

Get balanced coverage with Symby. See how stories are covered across diverse outlets and spot when one side covers a story the other skips.

PODCAST

Radiovedni

RTVSLO – Val 202

Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si

kids & family education for kids

All Episodes

5:29

Zakaj rečemo, da nam gre nekdo na jetra?

Radiovedni ·

2024/12/21

Vam gre kdaj kdo pošteno na jetra? Najbrž ga ni, ki ne bi zdajle pokimal … Ampak zakaj je frazem, ki sporoča, da nas nekaj draži in nam povzroča nejevoljo, povezan s tem telesnim organom?

sl

5:35

Ali lahko Luna trči v Zemljo?

Radiovedni ·

2024/12/14

Kako gravitacija deluje kot "nevidna vrvica", zakaj se Luna vsako leto oddalji za nekaj centimetrov, in zakaj se nam včasih zdi, da je na nebu večja in bližja?Na vse to v tokratni epizodi odgovori dr. Jurij Bajc s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.Vas zanima še kaj o naši Luni? Tukaj so še nekatere druge epizode: Kako to, da lahko Luno vidimo tudi podnevi? Zakaj je barva Lune včasih tako različna? Zakaj je mesecnad obzorjem videti navidezno večji?

sl

5:12

Zakaj so v ementalerju luknje*?

Radiovedni ·

2024/12/07

*Ste vedeli, da ementaler v resnici sploh nima lukenj, ampak očesa? Zakaj očesa in kako nastanejo, pojasnjuje strokovnjakinja za mlekarsko teorijo Andreja Čanžek Majhenič.

sl

6:30

Bela omela - kakšno čudo pa je to?

Radiovedni ·

2024/11/29

Slovenska mesta se te dni odevajo v praznične luči, ponekod pod tem svetlečim se kičem pa lahko še vedno opazimo tradicionalno belo omelo, ki jo dajemo nad vrata. Običaj namreč pravi, da če se pod njo srečamo, se naj bi poljubili, kar prinaša srečo in mir. Ob tem smo v nabiralnik Radiovednih dobili vprašanje, kako bela omela sploh zraste in ostane zelena tudi takrat, ko pokrajino na debelo pokrije sneg.

sl

6:03

Kako vemo, da je živalska vrsta res izumrla?

Radiovedni ·

2024/11/23

Dlakavi mamut, orjaški ozkoglavi medved, ameriški mastodon. To je le nekaj ogromnih živali, ki so jih strokovnjaki do zdaj označili za izumrle. Na robu izumrtja je trenutno več kot milijon živalskih vrst. A kako vemo, da se primerki neke vrste res ne pojavljajo več v okolju? Na vprašanje poslušalke Zoje odgovarja dr. Rok Kostanjšek z Biotehniške fakultete v Ljubljani.

sl

6:50

Kaj o našem zdravju pove moč stiska naše pesti?

Radiovedni ·

2024/11/16

Ste vedeli, da naše roke povedo marsikaj o nas? Moč, s kakršno stisnemo pest, lahko zdravnikom na primer izdaja naše psihofizično stanje, iz moči našega oprijema lahko napovedo celo tveganja za nekatere bolezni. Za Radiovedne je tokrat dlani stiskal Nik Škrlec.Gostja: - dr. Petra Zupet, Inštitut za medicino in šport

sl

5:29

Zakaj možgani ne bolijo?

Radiovedni ·

2024/11/09

Radiovedni se z Nikom in Ajdo tokrat podajamo v neverjetni svet naših možganov. Čeprav gre za enega naših najpomembnejših organov, v možganih ne čutimo bolečine. Zakaj nas možgani ne bolijo in kaj nas boli, ko imamo glavobol?Sogovornik: dr. Rok Berlot, specialist nevrolog na ljubljanski Nevrološki kliniki

sl

5:22

Zakaj ne moremo žgečkati sami sebe?

Radiovedni ·

2024/11/02

Ste kaj žgečkljivi? V tokratni radiovedni epizodi bomo pri nevrologu dr. Zvezdanu Pirtošku preverili, zakaj smo žgečkljivi in zakaj ne moremo požgečkati sami sebe. Ne zamudite epizode, ki bo požgečkala vaše možgane!

sl

6:10

Koliko sline proizvede naše telo?

Radiovedni ·

2024/10/26

V prihodnjih minutah se z Radiovedno ekipo odpravljamo na popotovanje do ene izmed najbolj spregledanih tekočin našega telesa – sline. Zakaj je ključna za naše ustno zdravje, od kod priteče, kje jo hrani naše telo in kaj vse lahko znanstveniki razberejo iz sestave te na videz povsem navadne tekočine? Začenjamo pa z vprašanjem našega poslušalca: Koliko je sploh proizvede naše telo? Niku Škrlecu se je tokrat še prav posebej cedila slina.

sl

6:07

Se res lahko prehladimo, če ne nosimo copat?

Radiovedni ·

2024/10/19

V Radiovednih o standardni dilemi, ki jo pogosto slišimo doma: ali nam to, da doma ne nosimo copat, res lahko prinese prehlad? So bose noge kakor koli povezane s tem, da se prehladimo, kot tako vneto žugajo starši? Nik Škrlec ugotavlja, da dilema razdvaja tako javnost kot strokovnjake. Sogovornik:Marko Pokorn, strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana

sl

3:40

Zakaj so mokre kopalke temnejše od suhih?

Radiovedni ·

2024/10/12

Še zadnjič letos močimo kopalke! Iščemo namreč odgovor na Ivanovo vprašanje, zakaj so kopalke, ko so mokre, temnejše. Pomaga nam Mojca Vilfan s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

sl

5:08

Kako pajki napeljejo svileno nit med drevesi?

Radiovedni ·

2024/10/05

Z Radiovednimi se danes podajamo na jesenske travnike ali pa v vlažne gozdove, kjer lahko v tem letnem času naletite na orošene in mojstrsko izvezene mreže in tanke svilnate koridorje, ki jih med bilkami, vejami in še čim pridno predejo pajki. Kako jim to uspe? Kako lahko tako majcen pajek sprede nit med tudi po več metrov oddaljenimi drevesi?

sl

32:17

Radiovedna druženja: Vesolje

Radiovedni ·

2024/09/28

V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih zastavili poslušalci. Tokratna tema je vesolja.Nekaj najbolj priljubljenih epizod Radiovednih o vesolju:Je bil asteroid, ki je pokončal dinozavre, z Zemlje viden dlje časa? Ali v vesolju obstaja enaka oblika življenja, kot ga poznamo na Zemlji? Kaj bi se zgodilo, če bi se Zemlja vrtela dvakrat hitreje? Bi lahko z raketo obiskali kakšno drugo galaksijo? Koliko časa bi potrebovali, da bi dosegli drug sončni

sl

5:11

Je bil asteroid, ki je pokončal dinozavre, z Zemlje...

Radiovedni ·

2024/09/28

Ste se kdaj vprašali, kako je bil slišati čas tik preden je na Zemljo pred približno 66 milijoni let padel asteroid in pokončal dinozavre? Ali pa to, če je bil viden dlje časa ali se je pok zgodil kot strela z jasnega? To zanima našo poslušalko Saro. Po razlago se odpravimo na Fakulteto za matematiko in fiziko k astrofiziku Janezu Kosu. Na naši spletni strani in med podkasti pa lahko prisluhnete tudi četrti posebni epizodi, v kateri se spet družimo z Nikom Škrlecem in pri tem združimo

sl

28:22

Radiovedna druženja - Telo

Radiovedni ·

2024/09/21

V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih zastavili poslušalci. Tokratna tema je telo.Nekaj najbolj priljubljenih epizod Radiovednih na temo telo: Kolikokrat na dan vdihnemo? Zakaj so modrice najprej modre in potem spreminjajo barvo? Zakaj imamo eno stopalo večje od drugega? Ali je spomladanska utrujenost mit ali za tem stoji znanstvena razlaga? Zakaj imamo različne barve oči? Kako v telesu nastajajo solze?

sl

5:58

Kako v našem telesu nastajajo solze?

Radiovedni ·

2024/09/21

V eni izmed Radiovednih oddaj smo že raziskovali, iz česa so sestavljene solze. In nepresenetljivo so v večini sestavljene iz vode. A v njih so še proteini, elektroliti, zaradi česar so solze slane, pa še kaj bi se našlo. No danes pa se v čisto sveži epizodi sprašujemo od kod neki prihajajo vse te solze. Kje in kako nastajajo, danes raziskuje Neža Borkovič.

sl

28:59

Radiovedna druženja: Znanost v kuhinji

Radiovedni ·

2024/09/14

V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih zastavili poslušalci. Tokratna tema je znanost v kuhinji. Nekaj najbolj priljubljenih epizod Radiovednih na temo znanost v kuhinji: Zakaj je korenček znatno bolj sladek, če ga nastrgamo? Je res, da ne smemo pojesti celega hlebca, če je plesniv le del kruha? Zakaj je limona bolj kisla, če jo ližemol, kot pa če jo grizemo? Zakaj mleko vzkipi, voda pa ne? Zakaj različne čajne mešanice različno dolgo namakamo v vreli

sl

5:04

Kako nastane pokovka?

Radiovedni ·

2024/09/14

Pripravite se na eno izmed najbolj eksplozivnih radiovednih epizod do zdaj! Iščemo namreč odgovor na vprašanje, kako nastane pokovka, in ugotavljamo, ali lahko kokice naredimo tudi iz katerega drugega zrnja, ne le koruznega. Na naši spletni strani in med podkasti pa lahko prisluhnete tudi drugi posebni epizodi, v kateri se spet družimo z Nikom Škrlecem in pri tem združimo nekaj preteklih radiovednih oddaj, tokrat na temo znanost v kuhinji.

sl

25:02

Radiovedna druženja: Živali

Radiovedni ·

2024/09/07

V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih postavili poslušalci. Tokrat se posvetimo vprašanjem o živalih.Vse omenjene epizode Radiovednih poslušajte tukaj:Ali ima kača lahko skoliozo? Kateri je najpočasnejši polž na svetu? Zakaj čebela po piku pogine? Zakaj vešče ponoči krožijo okoli luči? Zakaj se žuželke in ptice ponoči ne izgubijo? Zakaj bik ne mara rdeče barve? Zakaj volk ubije več ovac, kot jih lahko poje?

sl

7:23

Zakaj se ptice in žuželke ponoči ne izgubijo?

Radiovedni ·

2024/09/07

Radiovedni so nazaj! Prva epizoda nove sezone je posvečena nočnim žuželkam in pticam. Poslušalca Iztoka zanima, ali se žuželke in ptice z nočnega potovanja, prav tako kakor ljudje, ko gremo iz spalnice do stranišča, vrnejo s kakšno buško. Odpravimo se na ljubljansko Biotehniško fakulteto k profesorju Gregorju Belušiču, pravemu poznavalcu živalskega sveta.

sl

190 results

Similar Podcasts

Tale Teller Kids™

Sarnia de la Mare

米克馬故事坊

咪萊

Imagination Station

Imagination Station

Die Pferde sind nicht das Problem - und du bist nicht zu blöd. Der Aha-Podcast für Pferdemenschen

Silke Jahn & Maren Diehl

Hanna fragt Papa - Der Podcast für neugierige Kinder und Eltern

Hanna und Thomas Schamberger