V juniju bomo prebirali zgodbe iz knjige Škatla, ki jo je spisala Saška Ocvirk. V prvem delu boste spoznali za kakšno škatlo gre in kako lepe zgodbe skriva v sebi. Ne, ne skriva jih, razdaja jih.

Ob vrnitvi v Slovenijo je misijonar Majcen spoznal, da lahko več dobrega stori od doma, kot, če se znova poda v spremenjeni Vietnam.

Andrej Majcen je Vietnam zaputil med zadnjimi leta 1976Odločil se je, da sprejme vabilo in odpotuje na Tajvan.

Aprila 1975 so Saigon zavzeli Hošiminhovi borci, ki so mesto poimenovali po njihovem voditelju Hošiminh. Postopno so iz države pregnali vse tujce in se polastili tudi njihovega premoženja. Misijonar Majcen je vse skrbi izročal Marijini priprošnji.

Ameriški predsednik Nixon je obiskal Majcnove dijake, vietnamsko ministrstvo pa je misijonarja nagradilo z državnim odlikovanjem.

Salezijanske so v Vietnam prispele leta 1960. Gospod Majcen jih je spodbujal, naj pri vzgoji dekli skrbijo, da bodo oznanjevale Jezusov evangelij, hkrati pa spoštovale njihovo domačo kulturo in običaje.

misijonar Majcen je v Evropi mnoge navdušil, da so odprli svoje srce ter z materialnimi sredstvi podprli vzgojo mladih v misijonu.

Glavni junak naših šmarničnih zgodb misijonar Andrej Majcen se je po dolgih letih, ki jih je preživele v Aziji, vrnil na obisk domovine in se srečal z mamo in sestrama.

Dijake srednje šole v Thu Ducu je nenapovedano obiskal vietnamski predsednik.

Misijonar Andrej Majcen je bil poslan na okrevanje v zdravilišče na obali. Za las je ušel ostrim zobem morskega psa. Zgodba pa govori tudi o tem, kako spoštovan je bil med ljudmi, ki so videli sadove njegovega dela.

Misijonar Andrej Majcen je odšel v Hongkong in tam postal ravnatelj velike šole. Vseskozi ga je spremljal spomin na očetov zgled, da je treba najprej pomagati najbolj ubogim.

Okrog štiristo petdeset otrok je moralo zapustiti sirotišnico in našega misijonarja je skrbelo kam jih bodo zdaj lahko nastanili. S pomočjo dobrotnikov so poleteli na jug Vietnama. Ob pristanku letala pa doživeli čudež.

Fantje, ki so končali šolanje so se podali v svet, da bi zaživeli samostojno življenje. Hoi si je želel iti v tujino in postati uspešen kuhar. To mu je tudi uspelo. Po mnogih letih se je vrnil v Vietnam in tam ustanovil gostinski izobraževalni center, da bi otrokom iz revnih družin po Majcnovem zgledu pomagal do izobrazbe.

V Sirotišnici svete terezije so fantje praznovali vietnamsko novo leto in hkrati tudi god svetega Janeza Boska. Veselili so se praznične hrane, pa tudi novih oblačil in čevljev. Andrej Majcen jih je spodbujal, naj se bojujejo z dobrimi deli.

V sirotišnici je med fanti prišlo do obračunavanja s pestmi. Starejši Hung se je spravil na mlajšega Janeza, a to ni ostalo skrito Majcnovim očem. Fante je spodbudil, da svojo moč uporabijo za pametne reči in se za varstvo obračajo k Mariji Pomočnici.

Majcen je postal ravnatelj Sirotišnice svete Terezije v vietnamskem mestu Hanoj, kjer je skrbel za štiristo petdeset fantov, sirot brez staršev. Okoli štirideset fantov je živelo v eni od dvanajstih vzgojnih hiš.

Andrej Majcen se je v Hongkong vrnil bolan in izčrpan, zato so ga predstojniki najprej poslali v mesto Makav. Tam je okreval, nato pa odšel v pomoč sirotam v Vietnamu.

Po šestnajstih letih je moral naš misijonar zapustiti Šolo modrosti v mestu Kunming, saj so komunisti iz Kitajske izgnali vse tujce. Odpotoval je v 1500 kilometrov oddaljeni Hongkong.

Andrej Majcen je moral po šestnajstih letih zapustiti Šolo modrosti , saj so komunisti izgnali vse tujce. Odpotoval je v Hongkong.

Salezijanci so v Kunmingu pozidali veliko šolo za vzgojo tamkajšnjih fantov. Andrej Majcen postane ravnatelj, naučil se je francosko in kitajsko. Prihajali pa so težki časi …