x

75% of people globally want unbiased news (Pew Research) but are concerned they're not getting that.

Get balanced coverage with Symby. See how stories are covered across diverse outlets and spot when one side covers a story the other skips.

PODCAST

Znanost na cesti

Znanost na cesti

Se sprašujete o količini živega srebra, ki ste ga v sobotnem kosilu pojedli z ribo, o tem, kako hitro se izloča iz amalgamskih plomb in s čim le-te lahko zamenjamo? Ali pa Vas morda bolj zanima Higgsov bozon, ITER ali lanski pridelek sončnih elektrarn v Sloveniji? Bakterije, virusi in koloidno srebro? Se sprašujete, če so za debelost krivi vaši geni? Če lahko vzgojimo novo kost v laboratoriju in koliko je možnosti, da bi s pomočjo matičnih celic slepim vrnili vid? Kje se nahajajo hormonski motilci,

education higher education

All Episodes

53:39

Kam je izginila vsa antisnov? (ZmK-7)

Znanost na cesti ·

2017/04/05

V Tsukubi na Japonskem so pred sedmimi leti ugasnili trkalnik za elektrone in pozitrone. Temeljito so ga predelali in zdaj spajajo še zadnje komponente, ki so v pospeševalniku zato, da žarke elektronov in pozitronov krmilijo po 3km dolgem obroču. Tudi detektor, s katerim zaznavajo rezultate trkov, je poponoma obnovljen. Po gostoti trkajočih žarkov bo to najzmogljivejši detektor na svetu. Teden dni po predavanju ga že čaka pomembna preizkušnja. Bodo znanstveniki s trki v njem odkrili, kam je šla vsa

sl-SI

78:44

Komu verjeti? (ZnC-55)

Znanost na cesti ·

2017/03/29

Kako je mogoče, da se v svetu, v katerem še nikoli ni bilo dostopnih toliko informacij in možnosti njihovega preverjanja, razraščata praznoverje in lahkovernost? Kako se uspe neresnicam s tako lahkoto prikrasti v ospredje javne pozornosti in verodostojnosti vehementno izzivati znanost in medicino? Na kakšen način in zakaj to stanje vzdržuje medijska težnja po uravnoteženem poročanju? V iskanju resnice pogosto iščemo avtoriteto, ki jo imamo za verodostojno. Kdo so te avtoritete in kaj jih naredi

sl-SI

56:23

Strojno učenje in Mars Express (ZmK-6)

Znanost na cesti ·

2017/03/15

Lani spomladi je Evropska vesoljska agencija ESA organizirala tekmovanje v okviru katerega je bilo treba izdelati model za napovedovanje porabe električne energije na vesoljski sondi Mars Express. Čeprav je bila izstreljena že leta 2003 in je porabila že večino goriva, sonda še vedno deluje. Eden večjih problemov pri nadaljevanju delovanja je iztrošenost baterije, zato je ESA želela dobiti model, ki bi omogočal čim bolj točno napovedovanje potrebne energije za ogrevanje sonde ter s tem posredno

sl-SI

80:58

Karierne poti mladih znanstvenikov doma in v tujini

Znanost na cesti ·

2017/02/14

V dveh sezonah #MetaPHoDcast je bilo intervjuvanih preko 70 mladih znanstvenikov, Metina lista pa je konec leta izdala zbornik njihovih prispevkov. Kje so ti raziskovalci in raziskovalke danes? S čim se ukvarjajo?

sl-SI

55:38

Biomasa - vir surovin, energije in nanoceluloze (ZmK-5)

Znanost na cesti ·

2017/02/01

Bi lahko iz lesa delali lepila, gorivo, zelo trden material, arome, zdravilne učinkovine? Biomasa pomeni ogromen in obnovljivi vir. Le manjši del se uporablja v lesni industriji, ostaja pa velikanska količina odpadkov in neizkoriščene biomase. Ostanki pri predelavi lesa, polomljeno pohištvo, žagovina, ostanki iz proizvodnje celuloze in papirja, pa tudi ostanki kmetijskih pridelkov kot so slama, koruzna stebla vsebujejo znatne količine celuloze , hemiceluloz in lignina. V zadnjih letih smo našli

sl-SI

66:41

Odlični v znanosti 2016 - Naravoslovje, 2.del

Znanost na cesti ·

2016/12/11

Odlični v znanosti je eden izmed projektov Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS v okviru promocije znanosti. Namenjen je predstavitvi znanstvenih dosežkov strokovni in splošni javnosti ter spodbujanju povezav med potrebami družbe in rešitvami, ki jih znanost lahko ponudi. Na ta način agencija omogoča vpogled v delovanje in rezultate znanstvenoraziskovalnega dela v Sloveniji.

sl-SI

78:00

Odlični v znanosti 2016 - Medicina

Znanost na cesti ·

2016/12/04

Odlični v znanosti je eden izmed projektov Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS v okviru promocije znanosti. Namenjen je predstavitvi znanstvenih dosežkov strokovni in splošni javnosti ter spodbujanju povezav med potrebami družbe in rešitvami, ki jih znanost lahko ponudi. Na ta način agencija omogoča vpogled v delovanje in rezultate znanstvenoraziskovalnega dela v Sloveniji.

sl-SI

53:35

Nova spoznanja o črnih luknjah (ZmK-3)

Znanost na cesti ·

2016/11/30

Ko so teoretično napovedali črne luknje, so dolgo veljale zgolj za matematično posebnost. Danes, 100 let pozneje, pa imamo dokaze, da zares obstajajo v vesolju. “Lahke” črne luknje, z masami nekaj mas Sonca, nastanejo ob koncu življenske poti masivnih zvezd, ko sredica zvezde kolapsira v črno luknjo, preostanek zvezde pa raznese v eksploziji supernove ali v izbruhu sevanja gama. Najnovejše raziskave kažejo, da nekatere zvezde morda v celoti kolapsirajo v črno luknjo in tako enostavno izginejo

sl-SI

98:47

Odlični v znanosti 2016 - Biotehnika

Znanost na cesti ·

2016/11/23

Odlični v znanosti je eden izmed projektov Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS v okviru promocije znanosti. Namenjen je predstavitvi znanstvenih dosežkov strokovni in splošni javnosti ter spodbujanju povezav med potrebami družbe in rešitvami, ki jih znanost lahko ponudi. Na ta način agencija omogoča vpogled v delovanje in rezultate znanstvenoraziskovalnega dela v Sloveniji.

sl-SI

67:41

Crni ogljik: povzročitelj podnebnih sprememb (ZnC-54)

Znanost na cesti ·

2016/11/15

Črni ogljik v ozračju je drugi najpomemmbnejši pozročitelj segrevanja planeta, saj zaostaja le za ogljikovim dioksidom. Obenem je tudi dober pokazatelj nezaželenih vplivov z delci onesnaženosti zraka na zdravje. Kratkoročni ukrepi za znižanje koncentracij črnega ogljika v ozračju, ki bi jih sprejeli na nacionalni in mednarodni ravni, bi upočasnili segrevanje planeta in globalno preprečili več milijonov smrti letno.

sl-SI

76:44

Kako onesnaženo je slovensko morje? (ZmK-2)

Znanost na cesti ·

2016/11/02

Morje je tisti končni cilj, kjer žal še vedno pristane veliko naših odpadkov. Nekatera morja so zelo onesnažena, druga malo manj. Pred slabimi 20 leti je kapitan Charles Moore v Severnem Tihem oceanu po naključju našel največje svetovno smetišče. Zaradi njegove velikosti so ga nekateri poimenovali kar osma celina. Velik je namreč kar za polovico Združenih držav Amerike. Seveda ne gre za pravo celino, ampak gosto juho plastičnih odpadkov, ki je nastala zaradi morskih tokov. Domnevajo, da v morju

sl-SI

50:42

Citostatiki v okolju (ZnC-53)

Znanost na cesti ·

2016/11/01

Razvoj zdravil ima skupaj z napredkom moderne medicine nedvomne zasluge za daljše in bolj kakovostno življenje ljudi. Vendar ima ta razvoj tudi svojo temno stran, saj se zaradi povečane porabe zdravil povečujejo tudi količine njihovih ostankov v okolju, kar predstavlja tveganje tako za okolje kot tudi zdravje ljudi. Skupina zdravil, ki je posebej skrb zbujajoča so citostatiki, ki se uporabljajo za zdravljenje raka. Citostatiki ustavijo rast rakavih celice tako, da vplivajo na njihov genetski

sl-SI

72:11

Živalski strupi: od smrtonosnega k zdravilnemu (ZnC-52)

Znanost na cesti ·

2016/10/25

Živalsko kraljestvo vsebuje več kot 100.000 strupenih vrst. Najdemo jih med strunarji (plazilci, ribe, dvoživke, sesalci), iglokožci (morske zvezde, ježki), mehkužci (polži stožci, hobotnice), kolobarniki (pijavke), nitkarji, členonožci (pajki, insekti, stonoge) in ožigalkarji (morske vetrnice, meduze, korale). Vsak posamezen strup je enkratna mešanica, običajno več kot 100 različnih farmakološko aktivnih peptidov in proteinov.

sl-SI

73:45

Parodontalna bolezen: od mikrobnega neravnovesja do...

Znanost na cesti ·

2016/10/18

Najpogostejši bolezni zob, ki tudi danes žal še vedno prizadeneta skoraj vsakogar, sta zobni karies in parodontalna bolezen. Čeprav obe bolezni nastaneta v povezavi z bakterijami zobnih oblog, je njuna narava zelo različna. Za razliko od zobnega kariesa, ki nastane zaradi neposrednega delovanja metabolnih produktov bakterij, parodontalna bolezen nastane s posrednim vplivom bakterij, ki izrabijo mehanizme vnetno-imunološkega odziva v obzobnih tkivih, da postanejo samouničujoči. Nekatere bakterije pri

sl-SI

60:39

Zemlja ni nekaj izjemnega v vesolju (ZnC-50)

Znanost na cesti ·

2016/10/12

Od renesanse vemo, da je Zemlja le eden od mnogih planetov, ki krožijo okoli naše zvezde, našega Sonca. V zadnjih sto letih smo ugotovili, da je v naši Galaksiji še stotine milijard zvezd, okoli katerih tudi zelo pogosto krožijo Zemlji podobni planeti. Tudi naša galaksija ni nič posebnega, v vesolju jih je kakih sto milijard. Znanost torej ugotavlja, da smo manj izjemni, kot bi kdo mislil. Ob tem je sedaj jasno, da je vesolje nastalo pred 13,8 milijardami let, torej je trikrat starejše od naše

sl-SI

34:30

Zdravljenje z matičnimi celicami (ZmK-1)

Znanost na cesti ·

2016/10/05

O zdravljenju živali z matičnimi celicami bo govoril Luka Mohorič iz slovenskega podjetja Animacel, ki je bilo četrto na svetu, ki je uporabljalo matične celice za zdravljenje živali, in je še danes vodilno na svetu na tem področju. Z njim se bo pogovarjala Renata Dacinger, urednica oddaje o znanosti Ugriznimo znanost na TV Slovenija.

sl-SI

53:52

Bolezni možganov: izziv za družbo in znanost (ZnC-49)

Znanost na cesti ·

2016/10/04

Bolezni možganov so številne in pogoste. Kar vsak tretji prebivalec Slovenije neposredno ali posredno trpi zaradi teh bolezni, ki predstavljajo tudi veliko breme za celotno družbo. Nevrodegenerativne bolezni, ki so pogostejše v starosti, predstavljajo zaradi staranja prebivalstva grozečo epidemijo. Učinkovitega zdravljenja večinoma še ne poznamo. Po drugi strani pa napredek znanosti in tehnologije na področju genetike, nevrobiologije, slikanja možganov in bioinformatike prinaša nove načine

sl-SI

88:50

Znanstveni-slam (ZnC-48)

Znanost na cesti ·

2016/09/29

Zakaj sem znanost prevedla v teater (dr. Nena Močnik, FDV, UL), Izotopi iz podzemlja (Bor Krajnc, IJS, doktorand na MPŠ), Zdravljenje kosti kot znanstvena fantastika (dr. Ana Gantar, IJS), Jamska detektivka o zakladu v Hudi luknji (dr. Alja Žorž, Zavod za varstvo kulturne dediščine), Z nanovlakni proti zobu časa (Špela Zupančič, doktorandka na Fakulteti za farmacijo, UL), Na kraju zločina: vinograd (Sara Vidmar, mag. študentka na NIB), (Nano)piramide nekoč in danes (dr. Ajasja Ljubetič, Kemijski

sl-SI

64:25

Kaj imajo skupnega računalnik, babica in antični...

Znanost na cesti ·

2016/07/05

Na spletu in v literaturi naletimo na številna priporočila in podatke o prehrani, ki so lahko koristen vir informacij, lahko pa ustvarijo tudi zmedo zaradi nasprotujočih si izjav. Napredne računalniške tehnologije pa omogočajo pregledovanje in harmonizacijo obsežnega prostora podatkov, kar nam omogoča izluščiti znanje o prehrani iz različnih znanstvenih ugotovitev. Naš namen je podpreti strokovnjake pri odločanju o prenosu novih dognanj v prakso. Pri tem se sprašujemo, ali bomo odkrili več, kot so

sl-SI

48:34

Koliko ostankov zdravilnih učinkovin konča v okolju?...

Znanost na cesti ·

2016/06/05

Zdravilne učinkovine delujejo še dolgo po tem, ko zapustijo naše telo. Glavni vir onesnaženja okolja s temi t.i. "novimi onesnažili" predstavljajo bolnišnične, komunalne in industrijske odpadne vode, njihova prisotnost v okolju pa je pomembna predvsem zaradi možnih neželenih učinkov, ki jih predstavljajo za ljudi in druge ne-tarčne organizme.

sl-SI

75 results

Similar Podcasts

Science Talk

Albert Einstein College of Medicine

五分钟心理学

柠檬心理

Daily Facts

Amalia Dupray and Montgomery Jones.

Les dents et dodo

BFMTV

Veterinary Clinical Podcasts

The Royal Veterinary College