x

75% of people globally want unbiased news (Pew Research) but are concerned they're not getting that.

Get balanced coverage with Symby. See how stories are covered across diverse outlets and spot when one side covers a story the other skips.

PODCAST

Znanost na cesti

Znanost na cesti

Se sprašujete o količini živega srebra, ki ste ga v sobotnem kosilu pojedli z ribo, o tem, kako hitro se izloča iz amalgamskih plomb in s čim le-te lahko zamenjamo? Ali pa Vas morda bolj zanima Higgsov bozon, ITER ali lanski pridelek sončnih elektrarn v Sloveniji? Bakterije, virusi in koloidno srebro? Se sprašujete, če so za debelost krivi vaši geni? Če lahko vzgojimo novo kost v laboratoriju in koliko je možnosti, da bi s pomočjo matičnih celic slepim vrnili vid? Kje se nahajajo hormonski motilci,

education higher education

All Episodes

45:10

Bukov ostrigar - strupena ali užitna goba? (ZmK-13)

Znanost na cesti ·

2018/01/31

Bukov ostrigar je užitna in celo zdravilna goba, ki jo lahko najdemo v naravi, brez večjih težav pa jo lahko gojimo tudi doma. Leta 2002 so iz bukovega ostrigarja izolirali protein ostreolizin, za katerega se je izkazalo, da v zelo nizkih koncentracijah povzroča funkcionalne in morfološke spremembe pri različnih tipih celic. Molekulski mehanizem delovanja je tvorba por v membranah celic sesalcev, posledica toksičnega učinka ostreolizina pa je lahko celo kardio-respiratorni zastoj. Postavljajo se

sl-SI

60:11

Od prvih galaksij do temne snovi - Življenjepis...

Znanost na cesti ·

2018/01/22

Ljudje smo se od nekdaj spraševali, od kod smo in kam gremo. V tem pogovoru bomo razkrili, kako astronomi vidimo začetke nastanka galaksij in kako preučujemo lastnosti temne snovi, ki močno vpliva na razvoj našega Vesolja.

sl-SI

67:29

Rekonstrukcija klime v preteklosti s pomočjo dreves...

Znanost na cesti ·

2018/01/03

V Ljubljani merimo temperaturo od leta 1850. Pa bi lahko izvedeli, kakšna je bila temperatura v Ljubljani tudi pred začetkom merjenja, na primer poleti leta 1700? Odgovor je pritrdilen, to pa je mogoče z dendrokronologijo. To je veda, kjer analizirajo drevesne branike oziroma letne prirastke dreves. V njih se namreč beležijo spremembe okolja, v katerem so drevesa rastla. Najpreprostejša možnost je merjenje širin letnih prirastkov, druga je merjenje gostote posamezne branike, tretja možnost pa je

sl-SI

52:43

Kako dobro poznamo svojih 100 bilijonov celic? (ZmK-11)

Znanost na cesti ·

2017/12/06

Celice so najmanjši deli živih organizmov oziroma gradbeni elementi življenja. Človeško telo sestavlja približno 100 bilijonov celic. Kako dobro poznamo zgradbo, funkcijo in delovanje naših celic in njihov pomen za normalno delovanje našega organizma? Poznamo osnovne gradnike celice, poznamo njihovo funkcijo, ne poznamo pa niti še podrobne znotrajcelične zgradbe kot tudi številnih medsebojnih vplivov različnih molekul in struktur znotraj celic. Tudi celičnobioloških procesov, kot so celično

sl-SI

85:03

Ujeti veliko ali majhno ribo?

Znanost na cesti ·

2017/11/06

Odgovorili bomo na vprašanje ali je bolje jesti velike ali majhne ribe. Govorili bomo o nevarnih snoveh v okolju, o dioksinih, polikloriranih bifenilih in spojinah ki motijo hormonsko ravnotežje in kakšni so vplivi onesnaženega okolja na kvaliteto hrane, vode in zraka.

sl-SI

77:01

Znanstveni slam (ZnC-66)

Znanost na cesti ·

2017/10/21

Znanstveni slam je priložnost za raziskovalce na začetku kariere, da svoje raziskave na zanimiv in privlačen način predstavijo širši javnosti in s svojimi izvirnimi pristopi navdušijo publiko. V Sloveniji smo doslej izvedli dva: Prvi znastveni slam in Znanstveni BIO slam ob 70. letnici Biotehniške fakultete. Obakrat smo se imeli fino prav vsi - gledalci in nastopajoči! Tudi na tokratnem slamu bodo imeli kandidati za svojo predstavitev na voljo 5 minut.

sl-SI

54:45

Različne podobe piva

Znanost na cesti ·

2017/10/16

Raznolikost tehnološkega procesa proizvodnje piva se odraža predvsem v mnogih senzoričnih podobah piva. Izbor in lastnosti osnovnih surovin, spremenljivi tehnološki parametri posameznih faz procesa, različni delovni mikroorganizmi, so samo nekateri od dejavnikov, ki pomembno vplivajo na širino palete pivovarskih izdelkov. Novi trendi, ki se uveljavljajo tako v tujini kot pri nas v Sloveniji, samo še dodatno diverzificirajo ponudbo na trgu. Novosti, ki so plod raziskav na različnih znanstvenih

sl-SI

49:30

Industrijske nesrece (ZnC-64)

Znanost na cesti ·

2017/10/10

Pod pojmom industrijske nesreče razumemo večje nesreče v nevarnih industrijskih obratih, ki imajo lahko težke posledice znotraj in izven obrata. Nesreče v obratih, kjer se nahajajo večje količine nevarnih snovi, imajo lahko težke posledice na zdravje ljudi, uničenje lastnine in škodo v okolju. Kako učinkovito dolgoročno upravljati z nevarnimi dejavnostmi? To je v prvi vrsti naloga upraviteljev obratov, zadeva pa tudi družbeno okolje, v katerem delujejo. V pogovoru bomo omenili tudi nekatere pretekle

sl-SI

50:19

Glive v oblakih (ZmK-9)

Znanost na cesti ·

2017/10/05

Izjemno nizke ali izjemno visoke temperature, zelo nizek ali visok pH vode ali velika slanost preprečujejo razvoj večine organizmov. V solinah, v mrtvem in rdečem morju, na gejzirjih, v puščavah, v kraških jamah in celo v pomivalnih in pralnih strojih v naših domovih živijo zato posebej prilagojeni organizmi – glive, oziroma natančneje ekstremofilne glive, to so glive, ki imajo rade ekstremna okolja.

sl-SI

73:49

Odlični v znanosti 2017 - Medicina

Znanost na cesti ·

2017/10/01

Odlični v znanosti je vsakoletni projekt Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS v okviru promocije znanosti. V letu 2017 se bo zvrstilo šest dogodkov, na katerih bodo predstavljeni vidnejši dosežki preteklega leta. Dogodek, na katerem bo predstavljenih pet dosežkov s področja medicine, bo vključen v cikel predavanj Znanost na cesti. Povezoval ga bo Matic Jerman.

sl-SI

66:33

Zdravilne gobe (ZmK-10)

Znanost na cesti ·

2017/10/01

prof. dr. Franc Pohleven, Biotehniška fakulteta, UL moderatorka: Renata Dacinger, TV Slovenija

sl-SI

59:16

Strast do nevednosti (ZnC-63)

Znanost na cesti ·

2017/09/01

Kaj se je zgodilo z našo pozornostjo v času "post-resnice"? Zakaj tako hitro ignoriramo dejstva in zapremo oči pred neprijetnimi informacijami? Ignoranca in zanikanje sta danes vse prisotna. Razgovor o strasti do nevednosti bo pokazal, da slednjo prevečkrat gledamo kot nekaj negativnega. Obstaja namreč vrsta situacij, kjer je ignoranca posamezniku v korist. Če drugega ne, za ljubezen še vedno drži, da ji koristi kanček slepote.

sl-SI

46:20

Obeti nanotehnologij in varnost nanodelcev (ZnC-62)

Znanost na cesti ·

2017/06/13

Nanotoksikologija je postala kompleksno interdisciplinarno področje, ki analizira morebitne škodljive vplive nanodelcev, pri tem pa je najmanj raziskana potencialna imunogenost nanodelcev. Poleg kompleksnosti samega imunskega sistema se je tudi pokazalo, da še vedno preslabo poznamo lastnosti nanodelcev v bioloških okoljih. Zaradi slabega poznavanja lastnosti nanodelcev lahko podcenimo ali precenimo potencialno toksičnost oziroma reaktivnost določenih vrst nanodelcev. V raziskavah je torej ključno

sl-SI

44:12

Senzor za stres in srečo (ZnC-61)

Znanost na cesti ·

2017/05/31

To, kar se danes zdi znanstvena fantastika, je za nas znanstvenike, jutri realnost. Znanstveniki in raziskovalci vedno zremo v prihodnost. Podobno kot je to počel že Leonardo da Vinci, ki je razvijal stvari, ki so se začele uresničevati veliko stoletij kasneje. Genialno, navdušujoče, nikoli dolgočasno.

sl-SI

39:24

Raziskovalci: odvečen strošek ali skriti dragulj...

Znanost na cesti ·

2017/05/29

Znanost in gospodarstvo sta dolga stoletja živela vsak na svojem bregu. Današnje gospodarstvo pa vedno intenzivneje išče neizkoriščene potenciale za ekonomski uspeh in se zato vedno manj sramežljivo spogleduje z akademsko sfero. A pred poroko se morata partnerja spoznati ter poiskati načine sodelovanja. Gospodarstvo želi v najkrajšem možnem času konkretne rezultate, znanost pa je v svoji poglobljenosti in zazrtosti v prihodnost pogosto manj okretna.

sl-SI

99:20

Znanstveni BIO slam (ZnC-59)

Znanost na cesti ·

2017/05/16

Ko se na srečanju znanstvenikov tudi pošteno nasmejiš... Na spomladanskem znanstvenem (BIO) slamu, ki je bil posvečen 70-letnici Biotehniške fakultete, se je predstavilo osem raziskovalcev s fakultete in kot deveti še njen dekan. Dogodek sta moderirala (in zelo zabavala občinstvo) novinarka Maja Ratej, Val 202, in stand-up komik Aleš Novak.

sl-SI

60:05

Zdravljenje raka s pospeševalniki delcev (ZnC-57)

Znanost na cesti ·

2017/05/10

Pospeševalniki delcev pospešijo nabite osnovne delce - elektrone, protone, pa tudi ione težjih atomskih jeder, do skoraj svetlobne hitrosti. Pred več kot 100 leti so bili razviti za potrebe raziskav v jedrski fiziki in fiziki osnovnih delcev, kjer so ključnega pomena tudi danes, na primer pospeševalnik Large Hadron Collider (LHC) v evropskem raziskovalnem centru CERN. Protoni in ioni pri prodiranju skozi snov izgubljajo hitrost (kinetično energijo), vse dokler ta ne postane dovolj nizka, da

sl-SI

44:55

Severni Jadran: viharni valovi, orkanske burje in...

Znanost na cesti ·

2017/05/09

Temeljne fizikalne zakone morja in atmosfere dokaj dobro poznamo. Žal pa to ne pomeni, da dobro razumemo tudi procese, ki se po teh zakonih ravnajo ter določajo vedenje in medsebojne vplive morja in atmosfere. O tem vemo presenetljivo malo - to predstavlja velik znanstveni izziv, obenem pa ni brez varnostnih in gospodarskih posledic.

sl-SI

65:04

Rudna geologija (ZmK-8)

Znanost na cesti ·

2017/05/03

Rudarstvo je zaradi neznanja in napak pogosto močno degradiralo ali onesnažilo obsežna območja. Zgodovinski rudarski odpadki v času nastanka niso bili gospodarsko zanimivi. Danes jih lahko po mnogih desetletjih ali celo stoletjih z novimi metodami predelamo in pridobimo preostale zanimive minerale in kovine iz njih. Tako lahko odpravimo rudarske napake iz preteklosti in saniramo okolje. Vendar je mogoče rude z ustreznim znanjem, izkušnjami in z novimi metodami pridobivati tudi trajnostno, brez

sl-SI

43:35

Nove možnosti diagnostike in zdravljenja raka (ZnC-56)

Znanost na cesti ·

2017/04/11

Danes imamo veliko potencialnih zdravil, ki neuspešno zaključijo svojo pot v kliničnih ali pa tudi že predkliničnih testiranjih, pri čemer sta zelo pogosta vzroka neučinkovitost in toksičnost. Zato se veliko sredstev namenja razvoju dostavnih sistemov za zdravila, ki bi lahko te pomanjkljivosti odpravila in dala tem molekulam novo priložnost. Poleg tega gredo raziskave tudi v smeri novih metod neinvazivne diagnostike in v kombinacijo teh metod s terapevtskimi, vključno z novimi dostavnimi sistemi za

sl-SI

75 results

Similar Podcasts

Science Talk

Albert Einstein College of Medicine

五分钟心理学

柠檬心理

Daily Facts

Amalia Dupray and Montgomery Jones.

Les dents et dodo

BFMTV

Veterinary Clinical Podcasts

The Royal Veterinary College